Spoznajte indikacije za avtoinjektor EpiPen^®

Slika 1: Logotip in peresnika EpiPen^®

Avtoinjektorja EpiPen^® (adrenalin) sta indicirana za urgentno zdravljenje hudih alergijskih reakcij (anafilaksij) na pike ali ugrize žuželk, hrano, zdravila in druge alergene, kot tudi za idiopatično ali s telesnim naporom povzročeno anafilaksijo.¹

Spoznajte avtoinjektor EpiPen^®

Slika 1: Način uporabe avtoinjektorja EpiPen^®

Običajni pediatrični odmerek adrenalina je 0,01 mg/kg telesne mase. Zdravnik, ki bo predpisal zdravilo, lahko predpiše tudi večji ali manjši odmerek, pri čemer mora upoštevati skrbno oceno vsakega posameznega bolnika in prepoznavanje za življenje ogrožajočih vrst reakcij, za katere je predpisano zdravilo. Odmerka, manjšega od 150 mikrogramov, z avtoinjektorjem adrenalina EpiPen^® ne moremo injicirati. V primeru majhnih otrok, pri katerih so potrebni manjši odmerki, mora zdravnik razmisliti o uporabi drugih oblik adrenalina za injiciranje.¹

Začetni odmerek je treba injicirati nemudoma ob pojavu simptomov anafilaksije.¹

Če se klinični znaki ne izboljšajo ali če pride do poslabšanja, se lahko 5–15 minut po prvi injekciji da druga injekcija z dodatnim odmerkom zdravila EpiPen^®. Priporočljivo je, da se bolnikom predpišeta dva injekcijska peresnika zdravila EpiPen^®, ki ju morajo imeti vedno pri sebi.¹

Odmerek je vnaprej določen glede na bolnikovo telesno maso¹

Slika 2: Tabela z informacijami o odmerjanju zdravila EpiPen^®

Uporaba

Avtoinjektor primite na sredini, nikoli pa na koncih. Za pravilno uporabo si oglejte diagrame in sledite naslednjim korakom:¹

1. Avtoinjektor Epipen primite z dominantno roko, s palcem najbližje modri varnostni zaporki.
2. Odstranite modro varnostno zaporko tako, da jo z drugo roko potegnete naravnost navzgor.
3. Avtoinjektor Epipen držite v razdalji približno 10 cm stran od zunanje strani stegna. Oranžna konica mora biti obrnjena proti zunanji strani stegna.
4. Trdno pritisnite/zabodite v zunanjo stran stegna, tako da je avtoinjektor Epipen pod pravim kotom (pod kotom 90 stopinj) glede na zunanjo stran stegna.
5. Trdno držite na mestu 3 sekunde. Injiciranje je zdaj končano in zorno okno avtoinjektorja je zatemnjeno. Avtoinjektor Epipen je treba odstraniti (oranžen pokrovček igle se bo podaljšal in zakril iglo) in varno zavreči.
6. Mesto injiciranja nežno masirajte 10 sekund.

Slika 3: Postopna navodila za uporabo avtoinjektorja EpiPen^®

Zdravnik, ki predpiše zdravilo EpiPen^®/EpiPen^® za otroke (avtoinjektor), mora zagotoviti, da bolnik razume indikacije za uporabo in pravilen način uporabe avtoinjektorja. Zdravnik se mora z bolnikom podrobno pogovoriti o navodilu za uporabo in možnih simptomih anafilaktičnega šoka.

Kratek opis pripomočka¹

Slika 4: Prikaz avtoinjektorja EpiPen^®

Zdravnik, ki je predpisal zdravilo, lahko pri usposabljanju bolnika o pravilni uporabi zdravila EpiPen^® uporabi "Epipen NAPRAVO ZA USPOSABLJANJE" (ne vsebuje raztopine za injiciranje in je brez igle).¹

Slika 5: Avtoinjektor EpiPen^® za usposabljanje

Posebna opozorila in previdnostni ukrepi¹

Bolnika je treba poučiti, da takoj po uporabi prvega odmerka pokliče številko 112, prosi za prihod reševalnega vozila in pove, da potrebuje nujno medicinsko pomoč zaradi anafilaksije. S tem se zagotovi natančno spremljanje anafilaktične epizode in nadaljnje zdravljenje.¹

Zdravilo je treba injicirati v anterolateralni predel stegna. Bolnikom je treba svetovati, naj ne injicirajo v zadnjico.¹

Samo za enkratno uporabo. Avtoinjektorje je treba takoj po uporabi zavreči.¹

Avtoinjektor EpiPen^® vsebuje 2 ml raztopine za injiciranje z 1 mg/ml adrenalina in je zasnovan tako, da ob aktiviranju zagotovi enkratni odmerek (0,3 ml) 300 mikrogramov adrenalina. Po aktivaciji avtoinjektorja ostane v avtoinjektorju 1,7 ml raztopine.¹

Modre varnostne zaporke ne odstranimo, dokler nismo pripravljeni na uporabo.¹

Pod nobenim pogojem ne postavite na ali blizu oranžnega konca avtoinjektorja EpiPen^® vaših palcev, prstov ali rok. Poročali so o nenamernem injiciranju v dlan ali stopalo, ki lahko povzroči periferno ishemijo.¹

Avtoinjektor EpiPen^® je treba uporabiti na zunanji strani stegna. Injekcija se aktivira takoj, ko oranžni konec avtoinjektorja EpiPen^® pride v stik s kožo ali katero koli drugo površino.¹

Vsebnik shranjujte v zunanji ovojnini za zagotovitev zaščite pred svetlobo. Shranjujte pri temperaturi do 25 °C. Ne shranjujte v hladilniku in ne zamrzujte.¹

Spoznajte varnostni profil in profil prenašanja zdravila EpiPen^®

Neželeni učinki¹

Neželeni učinki, povezani z aktivnostjo adrenalina na alfa in beta receptorje, lahko vključujejo simptome, kot so tahikardija in hipertenzija, kot tudi neželene učinke na centralni živčni sistem.

Ocena neželenih učinkov temelji na naslednjih pogostnostih:

• zelo pogosti (≥ 1/10)
• pogosti (≥ 1/100 do < 1/10)
• občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100)
• redki (≥ 1/10.000 do < 1/1.000)
• zelo redki (< 1/10.000)
• neznana (pogostnosti ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov).

Slika 1: Tabela, ki prikazuje neželene učinke zdravila EpiPen^®

Preveliko odmerjanje¹

Prevelik odmerek ali nenamerno intravensko injiciranje adrenalina lahko povzroči krvavitev v možganih zaradi nenadnega zvišanja krvnega tlaka. Če periferna vaskularna konstrikcija in stimulacija srca izzoveta pljučni edem, lahko nastopi smrt.

Pljučni edem lahko zdravimo z antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa, kot je fentolamin. V primeru aritmije lahko zdravimo z antagonisti adrenergičnih receptorjev beta.

Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja strojev¹

Po uporabi adrenalina ni priporočljivo, da bolniki vozijo ali upravljajo stroje, saj so lahko pri bolnikih še vedno prisotni simptomi anafilaktičnega šoka.

Smernice zdravljenja z adrenalinom

Ukrep prvega reda: adrenalin¹

• Adrenalin morajo prejeti vsi bolniki z anafilaksijo in tisti s kliničnimi značilnostmi, za katere se sumi, da se bodo verjetno razvile v anafilaksijo.¹
• Absolutnih kontraindikacij pri uporabi adrenalina za zdravljenje bolnikov z anafilaksijo ni; koristi odtehtajo tudi tveganja pri starejših bolnikih s kardiovaskularnimi boleznimi.¹

Ukrepi drugega reda¹

• Prekiniti je treba stik z alergenom.¹
• Med ocenjevanjem stanja bolnika je treba poklicati pomoč.¹
• Bolnike z anafilaksijo je treba v primeru obtočnih motenj namestiti na hrbet in jim dvigniti noge, v primeru težav z dihanjem jih je treba posesti, v primeru nezavesti pa jih je treba namestiti v bočni položaj za nezavestnega.¹
• Vsi bolniki z anafilaksijo morajo prejeti kisik prek maske z velikim pretokom.¹
• Hemodinamsko nestabilni bolniki morajo prejeti (v bolusu v odmerku 20 ml/kg) intravensko tekočino (kristaloide), ker adrenalin morda ne bo učinkovit brez obnovitve cirkulacijskega volumna.¹
• Za zmanjšanje simptomov bronhokonstrikcije naj bolnik inhalira kratkodelujoče beta-2-adrenergične agoniste.¹

Ukrepi tretjega reda¹

• Peroralni antihistaminiki H1 (in H2) lahko izboljšajo kožne simptome anafilaksije.¹
• Dovoljena je tudi uporaba sistemskih glukokortikoidov (GK), saj lahko zmanjšajo tveganje za težave z dihanjem v pozni fazi. Ob zapori zgornjih dihalnih poti so morda koristni visoki odmerki inhalacijskih glukokoritkoidov.¹ Zaenkrat ni na voljo nobenih podatkov, dvofazna reakcija pa je počasna. Peroralne in parenteralne GK je dovoljeno uporabiti šele po izvedbi ukrepov prvega in drugega reda.¹
• Izbirno: parenteralna uporaba glukagona je morda koristna pri zdravljenju bolnikov z anafilaksijo, ki se ne odzivajo na adrenalin, še posebej pri tistih, ki jemljejo antagoniste receptorjev beta.¹

Spremljanje in odpust¹

• Bolnike z oteženim dihanjem ob sprejemu je treba pozorno spremljati najmanj 6–8 ur, bolnike s hemodinamsko nestabilnostjo ob sprejemu pa je treba pozorno spremljati 12–24 ur. ¹
• Pred odpustom je treba oceniti tveganje za prihodnje reakcije in bolnikom, pri katerih obstaja nevarnost ponovitve, predpisati avtoinjektor adrenalina.¹
• Bolniki morajo ob odpustu prejeti svetovalni letak, ki mora vključevati ukrepe za izogibanje alergenov (kadar je to mogoče) in navodila za uporabo avtoinjektorja adrenalina^.1
• Bolnike je treba naročiti na posvet s specialistom za prehranske alergene (pri anafilaksiji zaradi hrane).¹

Slika 1: Smernice za prvi ukrep pri zdravljenju priporočajo intramuskularno uporabo adrenalina²

Slika 2: Intramuskularna uporaba adrenalina je prednostna pot uporabe¹

Smernice (ASCIA) ampul/brizg adrenalina ne navajajo kot primernih za izvenbolnišnično uporabo in priporočajo, da osebe, ki niso člani zdravstvenega osebja, uporabljajo avtoinjektorje adrenalina.⁷

Napake pri odmerjanju ob dajanju adrenalina z brizgo namreč niso redke.⁵

Tveganje za injiciranje "fiksnega" prevelikega odmerka ob uporabi pripomočka, ki vsebuje 0,15 mg zdravila, naj bi bilo manjše od tveganja za napačen odmerek ob uporabi ampule ali brizge z adrenalinom.⁷

Naslednje je bilo dokazano s prospektivno, kontrolirano študijo:¹⁰

• večina staršev ni bila zmožna hitro in točno izvleči odmerka adrenalina za dojenčka;
• večini izvajalcev zdravstvenih storitev je odmerek uspelo izvleči hitro, vendar njegova točnost zaradi različnih koncentraciji adrenalina v ampulah in težav z odmerjenjem nizkih volumnov (< 0,1 mL) ni bila ustrezna.

 

Mednarodne smernice priporočajo, da osebe, ki niso zdravstveni delavci, uporabljajo avtoinjektorje adrenalina (pripomoček AAI)^{1, 2, 5–8, 11}

Avtoinjektorji adrenalina so pripomočki za urgentno zdravljenje/prvo pomoč pri anafilaksiji.⁷

Pripomočki AAI vsebujejo enkratni fiksni odmerek adrenalina za intramuskularno uporabo, ki omogoča varno in hitro absorpcijo⁷ ter predstavlja preferenčni način doseganja točnega odmerka.⁵

Pripomočki AAI so prilagojeni tako, da jih lahko uporabljajo tudi otroci: narejeni so za enostavno uporabo pri visokostresnih urgentnih stanjih, nevarnosti neuspešnega zdravljenja in vbodov pa so omejene v največji možni meri.¹²

Koristnost pripomočkov AAI poudarja tudi mnogo zdravstvenih organov in organizacij:

Leta 2015 je Evropska agencija za zdravila (EMA) avtoinjektorje adrenalina navedla kot zdravila za anafilaksijo (hudo alergijsko reakcijo), ki lahko rešijo življenje, ko bolnik čaka na nujno medicinsko pomoč, in priporočila, da zdravstveni delavci bolnikom s tveganjem za anafilaksijo predpišejo 2 injekcijska peresnika (npr. avtoinjektor EpiPen^®), ki ju morajo imeti vedno pri sebi.^13, 14

Leta 2013 je ameriški predsednik Obama uzakonil odlok School Access to Emergency adrenaline Act, v skladu s katerim morajo imeti šole na voljo nedoločeno znamko pripomočkov AAI za uporabo v nujnih primerih.¹⁵

36 zveznih držav* je sprejelo "zakone na ravni entitet"*, zakonodajo, ki dopušča, da je na javnih mestih – od tematskih parkov, restavracij in športnih prizorišč pa do centrov za dnevno varstvo in podobno – na voljo pripomoček AAI.¹⁶

*Na dan 1. julija 2019

AAI: avtoinjektorji adrenalina; EMA: Evropska agencija za zdravila.